60 let KS Zlato polje - Letošnje praznovanje

Nekako žalostno je pomisliti, da smo pozidali dobro kmetijsko zemljišče ob zavedanju, da smo slabo samooskrbni v tej naši Sloveniji, in s takim delovanjem še nismo prenehali, saj je za pozidavo predvidenih še nekaj hektarov teh njiv, ki bi nam lahko dajale svoje pridelke – pa bodo postale gradbišče za nove stanovanjske bloke, morda celo za nov dom starejših občanov in celo bolnišnico. Res rabimo tudi vse to, a rabimo tudi dobre njive in travnike za preživetje.       

Našemu vabilu se je tokrat odzvalo kar lepo število ljudi, z obiskom nas je počastil tudi župan s podžupanjo. V prvem delu praznovanja je bil v središču kulturni program, ki sta ga pripravili obe Prešernovi šoli (Osnovna šola in Gimnazija), ki sta pokazali, kaj zmoreta dobra volja otrok in učitelji, ki jo znajo usmeriti. Učiteljici Valerija Konečnik z OŠ in Irena Rakovec-Žumer z Gimnazije sta uspeli pripraviti zelo gledljiv in poslušljiv program, kjer smo lahko občudovali glasbene spretnosti zelo mladega violinista Vitranca Franka, pianistke Marie Mirek, harmonikašice Evite Buh, vsi z dokaj zahtevnimi skladbami,  vmes pa je nastopila folklorna skupina učencev Osnovne šole z dvema ljudskima plesoma ter kvintet deklet, ki so uglašeno zapele N'mav čez izaro.  Vsi izvajalci so prejeli glasne aplavze, prav tako tudi dekleti z Gimnazije.  Gimnazijski prispevek sta bili avtorska pesem z naslovom Zlato polje, ki jo je v prostih verzih napisala Jerca BEČAN, doživeto recitirala pa jo je Jerca BREZAR, gimnazijka Pia Krč pa je zapela pesem Ferija Linška Ne bodi kot drugi, tudi ti dve simpatični dekleti sta bili nagrajeni z glasnim aplavzom.

Pred programom je prisotne v več kot polnozasedeni dvorani OŠ F. Prešerna s kratkim  nagovorom pozdravil predsednik  sveta KS Gorazd Copek, po končanem programu pa se je zahvalil vsem izvajalcem proslave in nato povabil k besedi tudi župana Matjaža Rakovca, ki je publiki namenil krajši govor, v katerem je med drugim povedal, da je tudi sam Zlatopoljčan, rodil se je v takrat novozgrajeni porodnišnici (Bolnišnica za ginekologijo in porodništvo) in prva leta živel na Zlatem polju, česar ni pozabil, povedal je še nekaj o izvedenih projektih pri nas - od Bleiweisovega parka, do načrtov o gradnji t.i. Severnih vrat, bodočega drugega kranjskega doma starejših občanov in morda tudi gorenjske bolnišnice. Strinjal se je s predsednikom Copkom, da je Zlato polje občinski center tako izobraževanja z dvema srednjima šolama in fakulteto kot zdravstva, dodal pa je še šport zaradi naše ledne in  tudi športne dvorane, povedal je tudi, da Mestna občina Kranj pripravlja skupaj z državo prenovo Kidričeve ceste skozi našo KS, da je še vedno v načrtu selitev glavne avtobusne postaje na železniško postajo, a bo sedanja ostala kot postajališče še vedno en tem območju, tako da nas oddaljenost do nove ne bi smela motiti. Omenil je tudi da 60-letnico ustanovitve KS praznuje tudi več drugih kranjskih krajevnih skupnosti, saj je 9. 6. 1964 tedanja občinska skupščina sprejela sklep  o ustanovitvi za več KS hkrati. Na koncu se je še zahvalil za lep program in pozornost občinstva in obžaloval, da ne more ostali dlje, saj ga čaka še nekaj obveznosti.           

Podelitev priznanj in zahval

Ob tem visokem jubileju se je sedanji svet KS odločil, da nagradi vse doslejšnje predsednike sveta KS s priznanjem, ki bi ponovno poudarilo njihova prizadevanja za dobro skupnosti, zaradi posebnih okoliščin jih je celo nekaj več, kot bi pričakovali:

prva med njimi pa je tedaj edina predsednica med ostalimi moškimi funkcionarji na ostalih krajevnih skupnostih, zdaj jih je kar nekaj, in sicer

·           ga. EMINA GRABEC, ki je vodila svet KS med leti 1990-2002; v tem obdobju je bilo komunalnih problemov še precej več kot zdaj in tudi z njeno pomočjo se jih je kar nekaj razrešilo.

·           Gospe Grabec je sledil g. JOŽE KEBER, ki je sodeloval v več sestavah svetov, a v obdobju 2002-2006 je svet tudi vodil. G. Keber je bil tudi sicer angažiran ves čas bivanja v naši KS, tako v hišnem svetu, kot pri planinskem društvu in še kje.

·           Naslednja skoraj dva mandata je svet zelo učinkovito vodil KAREL PIŠKUR, ki je uvedel več sodelovanja z OŠ F. Prešerna, navezal stike z vsemi zavodi na našem območju, ki so prispevali v močno obogateno glasilo in se angažiral pri reševanju problemov s prometom, od dodatnih pločnikov in pešpoti, javne razsvetljave, novih parkirnih mest in še marsičim. V skoraj dveh mandatih mu je uspelo do uresničitve ali vsaj do uvrstitve v občinske načrte spraviti kar lepo število projektov. G. Piškur še vedno sodeluje v uredništvu glasila Zlatopoljčan.

·           Do konca njegovega mandata, za pol leta, ga je nadomestila ga. MILENA KODER, ki je mandat z vsemi potrebnimi deli speljala do konca.

·           Na volitvah novembra 2014 je bil izvoljen nov svet, ki je mandat predsednice podelil gospe DAMJANI PIŠKUR, ki je na tej funkciji vztrajala do januarja 2016, ko je zaradi povsem neupravičenih očitkov nekega novinarja odstopila, kljub siceršnji volji do dela v KS in viziji za njen napredek. Bila je tudi članica mestnega sveta in tudi sedanja članica sveta KS. 

·           Svet je kot novega predsednika zato izvolil g. MARKA PETRIĆA, ki je kot bivši vojak – športnik visoko zastavil svoje cilje in je bil verjetno v času do konca mandata med pristojnimi na Mestni občini Kranj najpogostejši obiskovalec, ki je terjal, da občina realizira vse zastavljene cilje Krajevne skupnosti Zlato polje. Marko Petrić je kandidiral tudi na zadnjih volitvah in je še vedno aktiven  član sveta. 

Z bivšimi predsedniki smo tako zaključili, smo pa med nami našli še nekaj krajank in krajanov, ki so večkrat priskočili na pomoč pri posameznih aktivnostih KS in jim zato podeljujemo posebno zahvalo.

To so

g. Janez LOTRIČ, dolgoletni hišnik v prostorih KS; 

g. Milan KALABIĆ, svojčas tudi član sveta KS;

g. Darko PANGRIČ, ki se vestno angažira v vlogi sedanjega hišnika;

g. Matjaž BREZNIK, ki tudi pomaga, ko ga potrebujemo;

g. Beno VOJSK, ki je prav tako vedno pripravljen priskočiti na pomoč;

V posebno kategorijo pa sodi

gdč. Ranya WALEED MUGALLI ZORMAN, ki je hči naše krajanke ge. Tine Zorman, in jemenskega državljana, ki je že v času, ko je kot naša krajanka še obiskovala OŠ F. Prešerna, srčno sodelovala v raznih humanitarnih dejavnostih in ji je že šola priznala te zasluge. Kot srednješolka še naprej sodeluje z UNICEFOM, je naša najmlajša prejemnica, ki si zahvalo za svoje delo in angažma izven naših lokalnih meja zasluži še poseben aplavz. Sodelovala je tudi v nevladni organizaciji Eurochild, vabili so jo na televizijo in razne forume, kjer je predstavljala svoje dejavnosti širšemu krogu ljudi. Več o tem smo pred leti objavili v našem glasilu.

Seveda ne smemo pozabiti tudi na vse naše zavode, ki so prav tako vedno, ko jih zaprosimo za sodelovanje, pripravljeni prispevati svoj delež in se jim za vsa leta tega tvornega sodelovanja še posebej zahvaljujemo.

V nadaljevanju praznovanja je nastopil Ranko Babić, ki je v dvorano OŠ F. Prešerna privabil še nekaj dodatnega občinstva in ga s svojim stand up nastopom pripravil do veliko glasnega smeha. Najbrž nikomur ni bilo žal, da se je udeležil tako proslave kot Rankovega nastopa, saj so ljudje odhajali iz dvorane  na dvorišče pred šolo nasmejani. Tu pa jih je pričakala kuhinja na žaru z okusnimi čevapčiči, za katere kar ni zmanjkalo povpraševanja, še posebej, ker je krajevna skupnost poskrbela za brezplačne porcije.

Z glasbeno spremljavo je ob polnozasedenih mizah do skoraj 21. ure druženje sosedov, sokrajanov in tudi novih znancev potekalo ob dobri volji. Otroke je nekaj ur zaposlovala in zabavala tudi skupina treh animatorjev iz Ljudske univerze Kranj, tudi ob pomoči »kolesa znanja« Komunale Kranj, oboji so nam tudi namenili res omembe vreden prispevek k izvedbi našega praznovanja.      

 Člani sveta in prostovoljci smo potem še pospravili klopi in mize, zbrali vse pripomočke in odpadke, ki so jih krajani vestno odlagali v vreče, tako da za seboj nismo pustil prav veliko nereda,  ob celodnevnem sodelovanju hišnika Mirka z OŠ F. Prešerna, ki se mu zahvaljujemo za prijetno in odlično sodelovanje, prav tako tudi vodstvu šole, ki nam je odstopilo prostor za izvedbo.