Krajevna skupnost Zlato polje
Svet KS Zlato polje sestavljajo:
Na lokalnih volitvah 20.11.2022 smo volili tudi nov svet krajevne skupnosti in izvolili novo sedemčlansko ekipo:
Na prvi seji Sveta KS Zlato polje sta bila za predsednika in podpredsednika izvoljena Gorazd Copek in Miha Breznik.
Pristojnosti Sveta KS Zlato polje:
IV. KRAJEVNE SKUPNOSTI (povzeto iz Statuta Mestne občine Kranj)
54. člen
Zaradi zadovoljevanja določenih skupnih potreb lahko krajani naselja, dela naselja ali več posameznih naselij, ustanovijo krajevno skupnost.
Pobudo za ustanovitev krajevnih skupnosti ali za spremembo njihovih območij lahko da zbor krajanov ali pet odstotkov volivcev s tega območja po postopku in na način, kot to določa ta statut.
Svet lahko s spremembo statuta ukine krajevno skupnost ali spremeni njeno območje. Sprememba statuta, s katero se ukine krajevna skupnost oziroma spremeni njeno območje, lahko začne veljati šele po izteku mandata sveta krajevne skupnosti.
Pred ustanovitvijo krajevnih skupnosti ali pred spremembo njihovih območij mora svet na zborih krajanov ali na referendumu ugotoviti interes prebivalcev posameznih območij v občini, kjer naj bi bile ustanovljene krajevne skupnosti. Ugotavljanje interesa se nanaša na ime in območje krajevne skupnosti.
55. člen
Organ krajevne skupnosti je svet krajevne skupnosti.
Svet krajevne skupnosti odloča o vseh zadevah v okviru nalog, ki jih samostojno opravlja krajevna skupnost. Svet krajevne skupnosti lahko svetu predlaga odločitve, ki se nanašajo na krajevno skupnost.
Kadar svet odloča o zadevah, ki prizadevajo samo interese prebivalcev krajevne skupnosti, mora predhodno dobiti mnenje sveta krajevne skupnosti. Če svet na svojo pisno zahtevo v tridesetih dneh ne prejme odgovora sveta krajevne skupnosti, se šteje, da je odgovor pozitiven, in lahko odloči brez pridobitve mnenja.
Župan ima pravico biti navzoč in razpravljati na sejah sveta krajevne skupnosti brez pravice glasovanja.
56. člen
Svet krajevne skupnosti sprejme svoj statut, v katerem opredeli organizacijo krajevne skupnosti in način svojega dela v skladu z zakonom in statutom občine. Statut krajevne skupnosti mora potrditi svet občine.
Svet krajevne skupnosti volijo volivci s stalnim prebivališčem v krajevni skupnosti za dobo štirih let.
Redne volitve v svete krajevnih skupnosti se opravijo istočasno kot redne volitve v Svet Mestne občine Kranj.
Za potrditev mandatov in konstituiranje sveta krajevnih svetov se uporabljajo določbe statuta, ki veljajo za konstituiranje občinskega sveta.
57. člen
Naloge krajevne skupnosti so:
1. upravlja premoženje krajevne skupnosti v skladu s predpisi;
2. organizira izgradnjo in vzdrževanje objektov skupne rabe, kot so domovi, mrliške vežice, pokopališča:
3. vzdržuje in ureja krajevne ceste in poti, rekreacijske in druge javne površine;
4. pomaga in sodeluje pri zagotavljanju varstva naravnih in kulturnih spomenikov v krajevni skupnosti;
5. organizira pomoč in reševanje ob elementarnih in drugih nesrečah;
6. skrbi za izvajanje komunalne dejavnosti na svojem območju, če njihovo upravljanje z občinskimi predpisi ni drugače urejeno;
7. izvaja informiranje krajanov krajevne skupnosti;
8. pospešuje društveno, turistično in kulturno dejavnost;
9. skrbi za razvoj športa in rekreacije ter drugo dejavnost na svojem območju;
10. sodeluje pri izvensodni poravnavi sporov;
11. predlaga ukrepe za varstvo okolja;
12. sodeluje pri urejanju socialnih vprašanj.
58. člen
Krajevno skupnost predstavlja in zastopa predsednik sveta krajevne skupnosti.
Odločitev sveta krajevne skupnosti o odtujitvi nepremičnega premoženja je veljavna, ko da nanjo soglasje občinski svet.
Pravni posli, ki jih sklene svet krajevne skupnosti brez predhodnega soglasja župana, so nični. Z odlokom o proračunu občine pa se lahko določi, kateri pravni posli in v kateri višini so ti posli, ki jih sklene svet krajevne skupnosti, veljavni brez predhodnega soglasja župana.
59. člen
Viri financiranja delovanja krajevne skupnosti so:
1. dohodek iz premoženja krajevne skupnosti;
2. plačila občanov za storitve;
3. ekološke rente iz naslova obremenitve okolja;
4. subvencije, volila in prostovoljni prispevki;
5. namenska sredstva občinskega proračuna po kriterijih, ki jih določi svet.
Krajevna skupnost se ne sme zadolževati.
Za svoje obveznosti odgovarja z vsem svojim premoženjem. Subsidiarno za obveznosti krajevne skupnosti odgovarja občina.
Prihodki in odhodki krajevne skupnosti morajo biti zajeti v njenem finančnem načrtu, ki je sestavni del občinskega proračuna.